Leto dni po izbruhu pandemije covida-19 v Evropi so države članice Evropske unije še vedno v primežu virusa. V ospredju so prizadevanja za zadostno proizvodnjo in dobavo cepiv ter cepljenje proti virusu. Hkrati pa je že v pripravi izhodna strategija za življenje po pandemiji. Ta mora temeljiti na naukih iz koronakrize. Poleg okrevanja na gospodarskem in socialnem področju, bosta ključnega pomena krepitev javnih zdravstvenih sistemov, ter napredek na področju znanosti. Dejstvo je namreč, da nas v  prihodnosti čakajo nove epidemije, na katere pa moramo biti tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji na podlagi pridobljeni izkušenj bolje pripravljeni. To so glavni poudarki iz današnjega pogovora v ciklu spletnih razprav Studio Evropa na temo "Leto pandemije v EU - Kje smo in kam gremo?", ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

 

 

V pogovoru so sodelovali evropski poslanci Ljudmila Novak (EPP), dr. Milan Brglez (S&D) in dr. Klemen Grošelj (Renew), Stefan Schreck z generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane na Evropski komisiji, predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ dr. Mario Fafangel, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala in predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana dr. Samo Zver.

 

Evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP) je spomnila, da je EU hitro ukrepala v boju proti pandemiji – zagotovila je sredstva za raziskave in proizvodnjo cepiv, a industrija zaostaja za znanostjo. Spomnila je, da zdravstvo že dolgo pesti pomanjkanje kadra in sredstev: "Naenkrat smo se znašli v veliki krizi, ki zahteva jasne rešitve. Upam, da bodo ukrepi v fazi okrevanja usmerjeni v vlaganja v boljšo zdravstveno oskrbo, gradnjo sodobnih domov za starostnike, treba bo končno tudi sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi. Tudi v Sloveniji imamo namreč težave s starajočim prebivalstvom, te probleme smo odlagali, zdaj pa smo prisiljeni v reševanje," je poudarila. Izrazila je tudi pričakovanje, da bo predlagana zdravstvena unija omogočila lažje spoprijemanje s temi težavami, tudi v Sloveniji: "Upam, da bo pod vodstvom novega ministra več posluha za zdravje v Sloveniji in da bo na voljo dovolj sredstev. V Sloveniji smo lahko glede na razmere drugod v EU do neke mere zadovoljni, a s staranjem prebivalstva pa se bo pritisk stopnjeval, zato so nujna vlaganja v ustrezne rešitve."

 

Evropski poslanec dr. Milan Brglez (S&D) je spomnil, da se je EU na začetku pandemije slabo spopadla s krizo, saj je vsaka država delovala zase. Ta trend je ustavila Evropska komisija, ki je začela skupne aktivnosti za financiranje raziskav za razvoj cepiva, skupnih nabav opreme, oblikovala je shemo SURE na socialnem področju. "Vse to je privedlo do večje solidarnosti glede na začetek in prejšnje krize. Slovenija je bila v prvem valu epidemije uspešna s striktnim pristopom, a to na dolgi rok ne more zdržati," je opozoril. Kot je dodal, "vmes nismo povečali zmogljivosti, stroka je bila v ozadju,  v ospredju pa politika -  število žrtev govori samo zase. Danes še nismo izven nevarnosti. Vse stavimo na cepljenje in pričakujemo, da bodo ljudje končno začeli sodelovati. Toda to je možno le ob zaupanju. Vračanja v predpandemski čas še nekaj časa ne bo, treba je ohranjati javni zdravstveni sistem za boljši odziv na prihodnje krize," je še dejal in dodal, da to ni zgolj problem Slovenije.

 

Kot je poudaril evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Renew), je danes ključen problem v EU proizvodnja zdravil: "Ni jasno, zakaj so pogodbe s proizvajalci cepiv pomanjkljive, zakaj ni Evropska komisija posvetila večje pozornosti večji proizvodnji cepiv. Šele zdaj se je aktivirala proizvodnja v podjetjih kot sta Novartis in Bayer, ki imajo kapacitete za to. Obenem direktorji proizvajalcev cepiv še vedno napovedujejo, da bo prišlo do zamud pri dobavi cepiv," je dejal. Pričakuje poenotenje pri nabavah zdravil in medicinske opreme, hitrejše postopke za odobritev zdravil ter poenotenje postopkov, ki bi veljali za vso EU, da bi tako omejili moč farmacevtske industrije. "Zdaj imamo cepiva, prihaja izhodna strategija, ki bo morala nasloviti tri ključna vprašanja - kakšna bo prihodnost zdravstvene unije, socialna kriza ter gospodarski element. Pravo stanje uspešnosti protikoronskih ukrepov se bo pokazalo, ko se bodo podporni ukrepi končali in bomo imeli realno sliko gospodarstva," je opozoril. Kot je še dodal, je EU naredila velik napredek, a ostaja odprto, ali se bomo zmogli osredotočiti tudi na druga vprašanja, ne le na covid-19. "Smo razmeroma stara družba, potrebna bosta medgeneracijska solidarnost in sodelovanje, brez tega evropska družba ne bo mogla uspešno delovati in se soočati z izzivi, ki pa niso zgolj zdravstveni."

 

Tudi Stefan Schreck z generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane na Evropski komisiji je menil, da so cepiva ključ za izhod iz krize. "S pogodbami smo zagotovili cepiva šestih proizvajalcev, pogovarjamo se tudi z drugimi. Tri so že odobrena in se uporabljajo, a je še prezgodaj za večji vpliv cepljenja na pandemijo, hkrati moramo ukrepati za preprečitev novih sevov." Omenil je podatke Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), da je v EU 10,6% prebivalcev prejelo prvi odmerek cepiva, ter se zavzel za pospešitev cepljenja. Spomnil je na cilj Evropske komisije, da bi do konca letošnjega poletja cepili 70% prebivalcev EU, ki ga je označil za "ambiciozen, a realen cilj". Da bi povečali zmogljivosti za proizvodnjo cepiv, je Evropska komisija v sodelovanju s proizvajalci ustanovila delovno skupino: "Vztrajamo na spoštovanju pogodbenih obveznosti a jim skušamo tudi pomagati pri iskanju rešitev za težave pri proizvodnji. Vse moramo narediti za to, da bosta dobava in proizvodnja cepiv skladna z načrti, je pa jasno, da je to težje kot smo si mislili na začetku," je priznal. Kot je dodal, pa morajo svojo domačo nalogo opraviti tudi države članice: "Članice morajo pospešiti cepljenje in porabiti vse odmerke, ki so na voljo. Nujno je skupno sodelovanje, da bomo čim hitrejši."

 

V zvezi z vplivom pandemije na zdravljenje raka je Schreck spomnil na evropski načrt boja proti raku, pri čemer je Slovenijo izpostavil kot vodilno silo na tem področju. "Rak je vse večji izziv na ravni EU, zato je nujno ukrepanje. Ta načrt je kolektiven odziv na izzive, resnično bo spremenil pravila igre in pomagal članicam, da obrnejo stvari v pravo smer. Gre za holističen pristop, ki zajema štiri stebre; preprečevanje, zgodnje odkrivanje, diagnostiko in zdravljenje ter izboljšano kakovost življenja preživelih. Ključna sta še dostop do zdravljenja in zdravil," je pojasnil. Kot je dodal, nas je COVID-19 spomnil, da zdravje ni le v domeni zdravstvene stroke. "Zato potrebujemo ustrezne politike na vseh področjih. Na voljo bo 4 milijarde evrov za vzpostavitev robustnih zdravstvenih sistemov v članicah in učinkovitejši boj proti raku. A še vedno je ključna politična volja. Uspeh je lahko le rezultat pristnega partnerstva med vsemi deležniki," je dodal.

 

Po besedah predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ dr. Maria Fafangla je zaupanje ključna osnova za vzdržen sistem. "V prvi fazi je šlo za odziv v kriznih razmerah, ukrepanje je bilo zelo rigorozno. Zdaj iščemo ravnovesje med omejevanjem širjenja virusa in vzdržnostjo zdravstvenega sistema ne le v Sloveniji, tudi drugje. Tu so izkušnje stroke, zlasti epidemiološke, na podlagi drugih kriz ključne. Izhodna strategije EU in Slovenije je cepljenje z jasnim namenom; zmanjšati umrljivost in ne preveč obremeniti zdravstvenega sistema. Treba je prilagoditi pristope za kolikor toliko normalno življenje. Gre za globalni podvig," je dejal. Zadovoljen je s stopnjo precepljenosti populacije starejših od 80 let, ki se želi cepiti, saj prihaja do zmanjšanja stopnje umrljivosti, prav tako nesorazmerno pada stopnja okuženih, hospitalizacij in smrti med to populacijo. Kot je še menil, so zdaj ključni ukrepi, ki bodo zmanjšali kroženje virusa na globalni ravni in razvoj novih različic. "Nalezljive bolezni smo dali na stran, ni bilo naložb v to področje, ker je prevladovalo mnenje, da gre za problem držav v razvoju. Vemo, da nas čaka nova pandemija, zdaj moramo hkrati z gašenjem požara okrepiti sistem in se pripraviti na prihodnje izzive," je dodal.

 

Vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala je menil, da je cilj 70% cepljenih prebivalcev EU do konca poletja izvedljiv, če bo cepivo podjetja Johnson & Johnson odobreno v prihodnjih tednih in Curevaca poleti ter če bo podjetje Astra Zeneca spoštovalo pogodbene zaveze. Slednje je zlasti pomembno za Slovenijo, ki računa na 40% delež cepiv Astra Zenece. "Med posameznimi različicami virusa so kar velike razlike, bolj so nalezljive, a cepivo deluje enako učinkovito kot na začetni sev. Južnoafriški in brazilski sev pa sta bolj nevarna, zato je pomembno, da zmanjšamo njuno širjenje, saj so tudi cepiva manj učinkovita. A še vedno cepiva ščitijo pred hudim potekom bolezni in smrtjo, kar je najbolj pomembno. Predvsem je potrebno čim hitrejše cepljenje, s katerim bomo zmanjšali širjenje novih variant virusa," je dejal.  

 

Obenem je izrazil razočaranje nad evropskim načrtom boja proti raku: "V ospredju naj bi bile nove tehnologije, a v predlogu tega praktično ni. Ne vem, zakaj program ni bolj ambiciozen. V njem je velik poudarek na preventivi, a verjetno to ni tisto, kar bo pripeljalo novo kakovost v boju proti raku," je bil kritičen. Kot konkreten primer je omenil raziskave na področju CAR-T celične terapije; "v svetu poteka 953 kliničnih raziskav, od tega le 100 v EU. Na tem področju zelo zaostajamo. Smo na robu biološke revolucije, a Evropa zaostaja. Če ne bo podpirala znanstvenih prebojev, bo ta zaostanek ostal. Tudi sodobni modeli diagnostike v programu skoraj niso omenjeni. Z zmanjšanjem sredstev za raziskave se EU postavlja na stranski tir na tem pomemben področju."

Sledite nam


youtube  facebook


Kontaktirajte nas

TV AS Murska Soboota
PRAK d.o.o.
Gregorčičeva ulica 6
SI-9000 Murska Sobota

  02/521 30 30
  02/521 30 31
  

Kje smo

kjesmo